pička žgoljava
Objavil/a sakir 19.8. 2008 pod mr. Hyde
ne morem nč druzga rečt, k pička žgoljava.
zadne cajte se podim samo za enim samim ciljem, da spelem u nulo naše, čez poletje propadle plane. in na tem se močno dela zadnih neki dni. time frame se prbližuje in če nou use spelan do takrat, kukr se zagre, lahk marskej pade u vodo. no in učer po naklučju zvem, da je ena stvar, k jo nujno rabmo, u iber znižana. tko like 10 % stare cene. sej nebi nč reku, čeb blo keša na pretek, ampak ker se na tem še dela, mi je nizka cena mal dvignla adrenalin. 
kilometrina, divjanje in norenje, da sm pred zapiralnim cajtom uletu u trgovino, ker sm meu potrjen, da je stvar še na zalogi. uletim notr, uletim do pulta in mi pička prbije, da stvari ni več. pa pizda, kako je ni več? in je pač ni blo več, umaknil iz prodaje. ma jebeš use skupi, prou besn sm biu, priložnost, tko dobra, izpuščena iz rok.
noč je bla slaba, nism dobr spau, k sm se sam sebe žru, da je šla taka dobra šansa čez prste. but in vedno je but pr men.
že učer sm se odloču, da bom zadevo še enkrat preveru po useh centrih nasledn dan. in res, že zutri začnem dajlat cifre in po parih minutah sreča, u istmu centru točn ta zadeva še zmer u prodaji. kva naj druzga, usedu u avto in po gasu nazaj. kilometrina, benz, use skupi naj gre u pizdo matrno in to sam zato, k se pički žgoljavi učer ni lubil it par korakou s poti, dab mi prnesla zadevo.
in zdej zadeva pr men mirno počiva, sledi so ble zabrisane in nobenmu se spet nč sanja, da delamo na čem. parental unit se podi za svojimi idejami in jest mirno slipam čez vrstice.
jesen se počas prbližuje in mal se zganja panika zarad faksa in ker nam mankajo še določene zadeve, ampak ni več važn, počas se bo use porihtal. pa naj stane krkoli že hoče.
bored out of my skull
Objavil/a sakir 16.8. 2008 pod mr. Hyde
pa sej ta cajt ni normaln in očitn se en zlo rd zajebava z mano. k bluziš, ti cajt leti mim in se sam uprašaš, kam je pička mala zginla, a k neki čakaš, ne, tkrt bo pa 90 letna artritična babica s polomenim kolkom hitrejša.
dons mi je zmankal kave. prsežem, čeb se dal to intravenozno uživat, bi. kava je pr men usesplošno zdravilo, za lenobo, sitnost, use, kr si po večin lahko pouprečn člouk omisl. in btu kave, k sm ga dubu vase zutri ni nikakor pognal moje mašine u poun zagon. ampak cajt se pa ne glede na hiperaktivnost po tapravi kavi ne vleče nč hitrej, k čakaš in čakaš in čakaš.
in čakam priliv keša, težko je vrjet, da je lahko folk na tko pomembnih funkcijah, kukr je nakazvanje plače, tolk nesposobn. če ni keša, k ga rabš, motivacija ze deu pade in to močno. čes pa tak usekanc na keš, je to še dodatna demotivacija za deu.
nabijanje igrc ne pomaga premagat dougčasa, ne pomaga niti to, da visim na netu, ker gledam al videospote al pa porn. tut džuskanje uzun ne pomaga, ker se dejansko u planih ne morem s čist nobenmu pogovarjat, ker bi usi takoj na nos nesl stvari parental unit, s tem, dab ceu mest zvedu za to. in pol pridejo taki banalni pogovori na vrsto, kukr je definicija pojma čefur, s treh različnih pogledou. niti spomnt se nočem, kolk je biu dve ure dolg prepir o tem zanimiu. še zdej ne vem, a je bla to podjebancija mene al pa je folk okol mene res tolk dolgočasn. in niti nočm, ker si ne mislm takih stvari jemat na am. če komu ni kej ušeč, naj mi to pove u faco, če si upa.
bi prvleku na dan anarhistično kuharco, pa kej začeu pacat, pa rabm za sestavine spet keš in mal več samote. poleg tega bi testiranje zadeu lahko prvabl kake nezaželene poglede, u pizdo materno se pa ne mislm furat, sam zato, dab preveru, kolk dometa ma en paketek.
mind games smo itak rekl, da se bomo šli, k rata tapru del poslou. telovadba za premostiranje cajta tut ne pride u pošteu, ker mam čist zadost, kr že tko, by the way nardim. s folkom se mi na raznih gtalkih in msnjih ne lub ubadat, še tist, kr poklika kdo, pa začne “o, kva delaš, a ti ga lahk fafam, a se zajebavava u glavo” ponavad zignoriram. če maš kej pametnga za povedat, me povab na kavo, ne pa se rajcat ob mene prek ekrana.
z norim cena benza odpade tut sedenje u avtu in furanje u krogih, odpade branje biblije, ker nism katolik in odpade hoja k maš, kjer bi sicer lahk prcu stare babice u glavo s tem, da bi kvazi molu satana, sam če me setesh ne gane, kva mi bo šele njegova dekla?
u glavnem dougčas na kubik. vreme se je izbolšu, usaj to je plus. pa tanou komad od verveou je zakon, hvala tejkla. 
blatno
Objavil/a sakir 15.8. 2008 pod mr. Hyde
sej ne vem, kva točn napisat. morbit je res kriu vreme, al pa sam moj strah, k se prehitr bliža septembr, use pa se premika s tako polžjo hitrostjo. nevedenje usega, kr rabm in čakanje, da zvem potrebne informacije.
drug tedn bo bolši za use, sam še vikend se pregura.
beseda na besedo, blog III - bigbrother backfires
Objavil/a sakir 12.8. 2008 pod mr. Hyde
minil ni niti pou leta, pa tale zadeva že dviguje prah po celi sloveniji.
ni ga čez gugl analitika, ne sam, da ugotoviš, kaj use norci guglajo, da pridejo do tebe, ampak tut vidš, keri usi norci te berejo. in dons sm prvič porajtu, da je tale zadeva očitno najdla svoje mesto med zaznamki na zlo eminentnih računalnikih državne urpave.
pa gremo najprej na besedice, k najbl izstopajo in pol na lokacije.
bejbi.si - ob poplavah raznih manekenka.si, potrebna.si in tko naprej, očitn še ena u vrsti.
dehidracija v egiptu - država je puščavska, kva prčakujete, če ne pijete?
ilegalni zaslužek - a sm reku, da bojo mulci začel zahajat sm gor po tistem malem intermezu?
jesen drevo - zarad dreves ne vidš gozda, al zarad gozda ne vidš dreves?
kako ubijes mačko - šuši, ne zajebavi se s svojo mačko, ampak jo mej rada.
key sex view 29.7.2008 - a je kdo hotu vedet, če so mediji pokrival njegovo izgubo nedolžnosti?
krediti zaslužek banka - banka te pr kreditu obere, za kolk, moreš pa prebrat fine print.
kva dogaja u stari lublani - razni festi in zorkovičevo naderanje potrebnih dalaučkou.
nos skos raste - hm, je blo tole namenen ostržku, al plastičnmu kirurgu?
pištolo z dušilcem -
rajc po telefonu - 090 linija? sam da noute kake jasnovidce klical, ker bojo oni ratval mokri tm dol, k boste zapraulal.
rastline halucigene - gobice? od kod pa tole na mojmu blogu?
seks ene i psa - zoofilija? preverjeno vem, da majo naši biuši južni bratje fetiš na take porniče. folk bi lahk usaj pobrisu kinki zadeve s kompa, predn ga da u servis.
sex u kolumbiji - biu je stric u kolumbiji, ne pa sex.
šou s kačo - tole me že par mescou zabava in sploh noče s seznama.
razne pičke, pizde, seks in te zadeve smo tokrat spustil. zdej pa še drug del, lokacije, ke use folk bere tole norijo.
največ je sevede dostopa prek t-2, me zanima, zakva, če sm tak grešnik in ga cerku še ni prodala.
sledita stare telefonske babuške, siol in telekom.
nasledni so elektro turnšek, štajerci z lastnim net ponudnikom.
sledita amis in telemach.
in nato študentski domovi u lublani, pokvarjenci mali. za opozorilo, ja hodm na enga izmed lublanskih faksou, zdej se pa glejte grdo na predavanjih, ker nkol ne veste, če vš sosed u klopi piše tale blog.
zdej pa po vrsti lepo državne inštitucije.
najprej agencija republike slovenije za okolje, wtf? nism tree hugr, nism nek vegi kurac in kva so oni najdl zanimiuga kle gor?
sledi banka slovenije. še enkrat wtf?
sledijo ministrstvo za javno upravo in najbl zanimiu, ministry of the interior - police, torej notranje ministrstvo, policija. ponavlam, sm samo povprečn davkoplačevalc in ne delam popounoma nč ilegalnga in protizakonitga, še.
za temi pridejo še nekateri zanimivi zasebniki, kukr so klinični centr, pa canon slovenija, pa pedagoški inštitut, sava, skb banka, univerza u mariboru in zadni, primorje. ne bom se čudu če me kako zidarstvo pohopsa za svojga svetovalca, ampak najbl vrjetn je, da če neham pisat tole, da me je ministrstvo za notranje zadeve zaprlo kam u kako klet in bom u kratkem žena gorile z imenom tiny.
še ena zanimiva zadeva je, da se link za tale blog pošila že kr po guglovih majlih.
Umiranje, na obroke
Objavil/a sakir 11.8. 2008 pod dr. Jekyll
Danes sem dosegel zastavljen cilj. Pretekel progo v etapah, katere sem si zastavil. Ponos in pot sijeta in lijeta iz mene.
Od kar je bilo tole zastavljeno, kot nekaj resnega, sem prešel dolgo pot. In začetki? Prvi dan ogledovanje terena, nato pa drug dan štart zares. Da nisem za dolge proge sem vedel že v naprej. Da sem tako iz forme, se mi še sanjalo ni. In tako je bil štart mučen, po slabih 200 metrih sem hlastal za zrakom, da sem sam sebe slišal čez slušalke, pa nimam tendence poslušanja glasbe na nizkih in zmernih frekvencah. Vesel sem bil, da v bližini ni bilo nikjer veterinarja, ker bi me ob zvokih, katere sem spuščal, milostno moral ustreliti, kot mora iz usmiljenja ustreliti na smrt ranjeno žival. Tako je prvi dan resnosti zaznamoval bolj tek na kratke proge in dolgi sprehodi ob lovljenju sape.
Nato se je stanje izboljševalo in danes sem prišel do zastavljenih krajših etapnih prog, brez hoda in strahu pred veterinarjem. Po prvem postanku, na za to urejenem počivališču, se nabere sapa in telo do konca ogreje, nato pa naprej. Edini problem je samo še pred koncem, ko na poti nazaj drugo počivališče spustim in grem naprej.
Naslednji cilj je celotna proga, brez postankov in lovljenja sape.
Stroj počasi prihaja nazaj v 100 % delovanje, kot je bil pred leti, ko sem na šolskem tekmovanju za šalo za seboj puščal aktivne športnike na šprintu.
glej jih - reperji
Objavil/a sakir 10.8. 2008 pod mr. Hyde
slovenska rep scena je u kurcu….
no, bla je u kurcu, zdej je najbrž že ke bl bliz analne odprtine.
če upoštevamo, da mamo prbližn in natančno tri javnosti poznane reparje in, da je od tega en katolik, kej druzga res ni težko prčakvat.
murat & jose sta pač carja, k kritizirata, zadeneta u nulo, k se zajebavata, te nasmejeta. tatret, trkaj, je pač katolik po izobrazbi in zadna zadeva je bl pop kukr pa kej hardcore repovskega, ampak usaj začetki so zadeval u nulo.
neke pod tele tri bi sodila še kocka, če nebi nihovi komadi bli sestavleni iz, mi smo taf momci sa mišići, naš ego je velik in onako i ovako.
in po pravic tut ne spremlam preveč scene, da bi biu nek ekspert, ampak, k mi deset letn mulc prek radija nabija kako bi se on žgal z osenarco, s tem, da najbrž misl, dab šla na sladoled…
ker vrjetn se s tamalim še scat dobr ni nauču u školko, kaj šele kej druzga.
in pol maš enga zlatkota, k ma sicer dobr p.r. z zalogo sprejeu u ruzaku, ampak neke (r)evolucije ni niti naredu, niti ni nč obrnu, čeprou se je prčakval po promociji, da bo usaj pou lublane na novo preštrihane.
in pol maš sanjače, s stilom men je good, kjer nabijajo, kako so tapravi mafijozoti, med tem, k je biu tekst po usej vrjetnosti napisan na zadno stran delovnga zvezka pr slovenščini, kjer se konc leta vn iz popravca vlečejo tko, da so pa oni hardcore znani reperji. nebi trdiu, če nebi poznou propalico, k je točn to delu, pisu tekste in sanju cele ure kako bo posneu album in ratu slavn. šesto leto na šol je ratu del inventarja in dubu častn nabiralnik u zbornci. ampak najbrž mu je še zmer good.
zakaj tole malo kašlanje čez reperje? ker sm zadne dva dni vidu natančno dva snamanja očitn reperskega videospota u centu lj.
pru poskus: delo prek študenta, prenašanje trančnc za kamero čez prešerca in režisersko dajanje navodil zvezdi celih deset minut, kako muvat z rokam. in kako vemo, da je biu zvezdica? edina histerična pička okol parih tipou mu je pobrito glavo brisala z robcem, u katerga si je za voglom prej ubrisala svojo kumaro.
drug dan mal bl profi ekipa, scenarij so mel clo na dveh straneh a4. kamerca profi in poziranje na prešercu. snemanje z različnih (treh) koncou in clo glasbena spremlava, na mobitelu.
ne rečem, spoštujem folk k se ubada z musko in rep je veščina, kjer moreš mal bl obvladat besede, kukr, greva se palit na skedn, nad krave, da naju mamca nou slišaua, pa da me nou deda na vile napiču. in ne poznam underground scene, k je učasih velik bol razvita in prodorna, k pa mainstream. sam folk, še zmer je mainstream za zunani folk tist k prevlada in če boste še naprej prodajal buče, bo že zmer…
“Ker v letu 08 je še zmeri tko k’ je blo učeri, ha, glej jih reperji,
zdej veš v čem je keč, nared da ne bo več, glej jih reperji.”
Monokromatsko
Objavil/a sakir 10.8. 2008 pod dr. Jekyll
Še vedno na repertoarju Siddharta. Prijetno pripadajoče trenutni volji v kateri sem. Ni bes, ni nejevolja, ni ničesar več, je le še naprej ali nazaj, eno ali drugo, črno ali belo.
Rekreiranje se obrestuje, ko popusti bolečina v telesu, je to znak, da je čas za nove napore, za nove dosežke. Rekreacija je bila zastavljena še kar povprečno dobro in pogled v ogledalo razkriva prijetne rezultate. Superbia, moj najljubši.
In med tem, ko se zaposljujem z ogledovanjem v ogledalu in premagovanjem kilometrine na progi, čas počasi beži z vso hitrostjo naprej in bliža se rok, ki ga je postavil mr. Hyde za ponoven začetek svojih načrtov. Žal se med seboj povezuje toliko stvari, da bo potrebna popolna uskladitev časovnih rokov in akcij, povezanih z njimi. Če nič drugega, se s počasnim doseganjem ciljev učimo potrpežljivosti. Ki bo še kako potrebna v času pred nami. Potrebna bo tudi v septembru, ki nam prinaša zopet izpite in učenje. Ne maram učenja, a če želim, da se ne dviguje preveč prahu in sumničenja okoli vseh stvari s strani parental unit, bo potrebno pogoltniti tudi to kislo in vročo juho. Poleg izpitov pa se septembra obeta tudi sprememba v osi moči in kljub temu, da bi mi bilo ljubše nad vsem, da se tehtnica popolnoma poruši, bo potrebno v novo nastali situaciji si zagotoviti svoje mesto. Sovražim to, da prostovoljno plavam v akvariju s piranhami, a z njimi sem se naučil več stvari, kot pa katerem koli drugem v vato ovitem okolju do sedaj.
September, bo, če ne drugega prinesel samo še več stresa in frustracij.
siddharta
Objavil/a sakir 9.8. 2008 pod mr. Hyde
ker je dons siddharta na meniju, ker je dons tak dan in ker jest tko hočm.
drink to the devil on the seventh seal
Objavil/a sakir 5.8. 2008 pod mr. Hyde
ni je motivacije čez dobro bolečino. in če dohtarjevi napori prinašajo take dobre rezultate počas, je cajt, da se tut jest mal skidam in pokažem, kva smo nardil u zadne pou leta. kaj smo nardil u zadne pou leta?
tipično zajebal use skupi. pesimist u men kriči na use grlo, da noumo nikol prpelal zadeve do konca. optimist se zajebano reži, ker ve, da smo pa le neki odnesl od usega skupi. realist pa premišluje, kako naprej.
ok, surprise, surprise… naše male presenečenje je padlo u vodo in z mizernim izkupičkom našga truda čez poletje očitno tut nou kej preveč. kaj pa lahko prčakujemo, če se zadeve lotmo prvič z zlo mizernimi predhodnimi poskusi? koga briga, ker je šans še zmer dost, ker smo se naučil pomembnih lekcij in ker gremo od začetka. predhodnih napak noumo več ponavlal.
location, location, lokacija. prva lekcija, k nas je trikrat dodobra zajebala. prvič zarad umešavanja, drugič zarad požrešnosti in tretič zarad lastne neumnosti.
tokrat gremo na že preverjeno lokacijo, z manšimi predpripravami. če je požrešnost tist smrtn greh, k ga ma en rd, ns ta nou več zajebu. pa še izvedl bomo maščevanje, k je še zmer planiran neke u ozadju.
home impruvment je druga lekcija, konc koncou rabmo moč, k je na voljo in z znanjem, k smo ga prdobil čez leta, tut ta problemček nou več na naši grbi.
treta zadeva pa so optimalni pogoji. tut za to je u glavi že sformuliran planček, sam treba ga je še spravt v teorijo na paperju in u prakso u resničnosti.
poletje je biu zakon. nabral smo dost literature in znanja, da ga zdej lahko spraumo iz teorije u prakso. spet bo treba izvest manšo investicijo za naše plane in tokrat gremo na sto procentou, ponoč hočem mern spanc in nč več zapravlanja keša, žiuceu in cajta.
še zmer pa so zadeve odvisne od precizno izpelanga time framea, ampak, tokrat je time frame u mojih rokah, tokrat ne grem več na šanse, da najbl zajebane dele planou prepuščam drugim. i am control freak and i will control everything.
cajt je že, da spelemo tele načrte z dohtarjem do konca.
Let’s get physical
Objavil/a sakir 4.8. 2008 pod dr. Jekyll
Visenje v zraku je za nami. Pristali smo na trdnih tleh, pa bom dovolil, da mr. Hyde razloži svoje načrte kako in kaj naprej, sam se s tem ne mislim obremenjevati, to je konec koncev njegova naloga. Sam imam pomembnejše delo.
Dodatne črtice na seznamu, ki so nastale čez vikend nekaj časa nazaj. Resno smo se jih lotili, prevzel sem jih jaz. Vsebujejo pa cilj samo in izključno fizičnega videza.
Nekako zlobn duh v zdravem telesu.
Ne prenašam debelih ljudi, pa naj me vsi grdo gledajo zato. Če se sprijaznemo s splošno sprejetimi standardi, vsi raje pogledamo osebo, ki je suha, pa ne govorim o koščenosti, pač pa o telesu, ki je normalno suho. Še raje pogledamo telo, ki ima definirano konstrukcijo z manjšo podlago mišic. Pa se vseeno sprijaznemo z debelostjo in velikokrat se do takih oseb tudi zgodi seks iz usmiljenja, samo zato, da se ga dobi.
Ekstremi, ki so vedno prisotni, so ti, da se debeli ljudje sprijaznejo s svojo postavo. Ni jim mar, če so debeli, saj so vsi ostali tudi. Še vedno se prenažirajo in lenarijo. Debelost je genetsko pogojena. A res? Zakaj pa ni genetsko pogojena v Afriki, v državah tretjega sveta. Zakaj je genetsko pogojena samo na zahodu, kjer živimo v preobilju in prenažiranju s hrano? Znanstevno opravičevanje človeške debelosti in družbeno sprejemanje predebelih ljudi. In potem se sprehodiš po ulici, kjer si lahko ogledaš, kako punce, oblečene v pretesne kavbojke in prekratko majico, ponosno razkazujejo maščobo, ki jim dobesedno visi čez rob hlač. Vidiš fante, ki oblečejo dve številke premajhno majico, da se vsak gram maščobe prijetno stresa med hojo, kot bi na žlici držal puding in majal žlico.
Pravilo, postavljeno že dolgo časa nazaj, je bilo, da nikoli ne bom dovolil, da postanem predebel. In narava je bila dobra z mano, če mi že vsaj ni dala športnega duha, me je blagoslovila z dobro postavo. Dobra konstrukcija, dobra postava in manjša mišična osnova, brez prevelikega napora.
Žal pa je lenoba, vseprisotna, čez leta pustila manjši pečat. Sicer, tudi pod oprijetimi oblačili neviden, pa vseeno v ogledalu prisoten manjši delček maščobe okoli pasu je postal moteč, preveč moteč. Pa čeprav ni bilo nikoli dovolj motivcije, se je sedaj to spremenilo. Padla je odločitev, da izgine.
Poanta? Tekači so se mi vedno zdeli smešni, oprijete hlače, po navadi obupnih barv, še hujši zgornji deli so v mojih očeh naredili iz njih ne samo karikature, pač pa enostavno bitja vredna posmeha.
Ampak, motivacija in cilji so smešne zadeve. Padla je odločitev, da se tudi sam lotim teka, ker je to pač ena izmed najhitrejših oblik za izgubljanje odvečnih pasov.
Razlika med karikaturami in mano? Smisel za modo in nesmešenje samega sebe. V vsakem, pa še tako majhnem kraju so namenjene površine za rekreacijo. In to ni glavna cesta skozi mesto, pač pa malo bolj oddaljeni in osamljeni kraji. Gozdovi, polja, itd.
Še ena stvar, ki jo je potrebno upoštevati… tek je na splošno smešen. Če daš že toliko na sebe, da tečeš, daj vsaj še toliko na sebe, da za stvar izbereš tudi preimerno garderobo. Obleka pač definira človeka in pri tako smešni stvari je potrebno biti še posebno previden.
Kakorkoli, padla je odločitev za tek. In za to, da ne bom imel izgovora, da sem pač genetsko defekten, ampak v dobri formi.
